1.del: KJE SE KONČA MANIPULACIJA IN SE PRIČNE PREPRIČEVANJE?
Nekaj tednov nazaj me je soseda pobarala ali še velja prvotna ponudba izpred dveh let, ko sem se ji ponudila, da lahko po svoji strani parcele obrezujem njene ciprese, ki so posajene tik ob meji med njenim in mojim zemljiščem. Ponudila sem ji tudi kritje polovico stroškov za obrezovanje, v kolikor bi koga najela. Kakopak me je vljudno zavrnila, češ, da to ni potrebno in da bo ciprese urejala sama. Vse lepo in prav - do zdaj. Moja situacija se je v dveh letih korenito spremenila in pridobiti čas za obrezovanje njenih cipres bi bila že prava umetnost, drži pa tudi, da sem za to izgubila vsakršen interes. Seveda takrat, ko imam čas - to priznam - veliko raje poležavam, pišem ali berem knjige, ki so že tako zadnje v vrsti po spisku opravil. Obrazložila sem ji, zakaj se je prvotna ponudba zdaj spremenila in zakaj me njene ciprese pravzaprav ne zanimajo več. Verjetno ni bila zadovoljna z mojim odgovorom, saj mi je nekaj dni zatem po elektronski pošti prekaljeno postregla z informacijo, da zakon tolmači, da sem tudi jaz solastnica cipres. Njenih cipres. Boom! Misli so mi podivjale in prehitevale s svetlobno hitrostjo, da sem jim komaj sledila. Aja, v katerem členu pa to piše? In aja, a kar takole, na takšen način bi se mi naprtile tuje ciprese? Njene ciprese odslej na moji grbi? Pa če nočem tega!?
Čez glavo mi je šinila tudi nadvse vabljiva misel, da bi jih kot solastnica lahko potem mirno izpulila, se pravi, da bi izpulila vsaj polovico cipres in stvar bi bila rešena. V svoji glavi sem kar videla sliko, kako z rdečim trakom okoli glave in napravljena kot Tarzan divje pulim tiste njene ciprese in jih z zadovoljstvom mečem na njeno dvorišče. In za vsakič, ko izpulim cipreso, zatulim in se veselo tolčem po prsih.
Toda teh bizarnih misli ji nisem izrazila; vse kar bi ji odpisala v tistem trenutku, ko me je pograbila sveta jeza, ne bi bilo primerno in kaj hitro bi se znašla v vročem sosedskem sporu. No, tega veselja pa ji res nisem hotela narediti. Zadevo sem morala prespati.
Več dni sem premišljevala o njenih bedastih cipresah in se spraševala, zakaj so me njene besede pravzaprav tako iztirile. Seveda je bilo temu primerno tudi to, da sem se počutila stisnjeno v kot. Ljudje se zakona najpogosteje poslužujejo takrat, ko hočejo na vsak način doseči svoje, pa mislijo, da bodo z omembo zakona koga ustrahovali. Seveda, to mi je smrdelo po komunikaciji, ki je obarvana predvsem negativno - smrdela je po manipuliranju. Počutila sem se tako, da če ne bom ugodila njenim zahtevam, me bo pa tožila! Nekaj takega! Vendar je bil ta pripetljaj za nekaj tudi koristen. Namreč, veliko sem razmišljala o tem, kako ljudje med seboj komuniciramo, kako komuniciram z njimi jaz in predvsem sem bila pozorna na komunikacijo, ki se je odvijala v domačem in službenem okolju. V vlogi izkustvenega strokovnjaka (beri laičnega) sem ugotovila, da običajna komunikacija med ljudmi vsebuje vsaj 40% manipulativnih besednih oblik, ki jih izrečemo vede ali nevede.
Sama se na poklicnem področju najpogosteje srečujem s temi stavki, ki mi kvarijo razpoloženje:
- pomagali smo vam, zdaj pa še vi pomagajte nam, to ste nam dolžni (vzbujanje občutka krivde, povečevanje pritiska);
- niste sposobni razumeti, kako to gre pri nas (vzbujanje občutka neumnosti in neinteligentnosti);
- nič nimam proti temu, če najprej opravite storitev za drugega partnerja, čeprav bi bilo zelo lepo, da bi prednost kdaj dobile tudi naše storitve, ampak ker sem danes dobre volje, naj vam bo (povečevanje pritiska in sporočanje, da nimamo pojma kakšne naj bi bile prioritete pri razdeljevanju nalog);
- ne govorite mi o tem, ker vaše govorjenje nima ne repa in ne glave
(vzbujanje občutka poteptanosti in izpostavljenosti);
- a tako čutite glede teh stvari? Povem vam, da se pošteno motite! (razvrednotenje čustev, zanikanje pravice do izražanja lastnih čustev).
Takih stavkov bi lahko naštevala še in še, saj jim kar ni konca.
In po čem prepoznamo, da nekdo z nami manipulira? To prepoznamo po naših notranjih odzivih na besede manipulatorja in po tem, kako se v resnici počutimo. Manipulatorja kakovostna komunikacija z veliko vprašanj ne zanima. Vse, kar se jim zdi pomembno, je to, da morajo imeti definitivno prav. Prav tako jih ne zanimajo ljudje, služijo jim zgolj kot sredstvo za doseganje njihovih ciljev, saj s tem pridobivajo moč in nadzor. Na prste lahko preštejem ljudi, ki znajo odlično komunicirati in uporabljati čiste sestavine komunikacije, ob katerih se počutiš motivirano, navdihnjeno, skratka počutiš se izjemno dobro!
Kadar se počutimo čustveno utrujeni, zmedeni in ne moremo ugotoviti zakaj, imamo najbrž opravka z manipulatorji. Prepoznavanje manipulativnih besednih oblik ali ločevanje zrnja od plev je garaško delo, še posebej, če smo odraščali v spremstvu vsega tega, saj procesi manipulacije v tem primeru potekajo na nezavedni ravni. Kot otroci smo lahko razvili različne strategije preživetja, posebno v primerih, ko se starši do nas niso vedli dosledno ali ljubeče, mi pa smo bili od njih odvisni čustveno in fizično. Žrtve manipulatorjev so običajno empatične in sočutne osebe, ki jim ni omogočeno, da bi prišle do neke razumske odločitve, saj ta razumska odločitev nikakor ne bi bila v prid manipulatorju, ki dejstva prekriva, se izogiba določenim situacijam, podkupuje, se pritožuje, laže ali pa izsiljuje z molkom. Dobra stvar pri vsem tem pa je, da manipulacija vedno spodleti! Z njo manipulatorji ne dosežejo, kar si želijo, saj tudi drugim ljudem ne omogočijo, da dosežejo, kar si želijo sami, preprosto iz razloga, ker manipulativno vedenje ne temelji na resnici, poštenosti, vedoželjnosti in ne ustvarja okolja, ki bi ljudem omogočilo najti skupne osnove in skupna prepričanja.
Manipulatorje zlahka spregledamo, če ne takoj, pa malo kasneje, ko z njimi preživimo več časa ali imamo z njimi stike. Zato je tale nasvet kar na mestu: izognite se jim v velikem loku, saj niso vredni naše pozornosti!
Nasprotje manipulaciji pa je učinkovito prepričevanje in to je v resnici trajno. Subtilne razlike in posledice so tiste, ki manipulacijo in učinkovito prepričevanje popolnoma ločujejo. Ločnica med enim in drugim je v namenu, toda o tem več naslednjič.
Aja, sosedi sem na njeno tolmačenje zakona naposled vendarle na kratko odpisala, da če sem solastnica njenih cipres, kaj torej pričakuje od mene kot solastnice, da naredim s cipresami? Odgovora do sedaj še nisem prejela in upam, da ga tudi ne bom. Še naprej uživam v sosedskem miru ali v zatišju pred nevihto :-)).
DODAJ KOMENTAR:
blog-sentplavz@izzivi-neznanega.com
Nekaj tednov nazaj me je soseda pobarala ali še velja prvotna ponudba izpred dveh let, ko sem se ji ponudila, da lahko po svoji strani parcele obrezujem njene ciprese, ki so posajene tik ob meji med njenim in mojim zemljiščem. Ponudila sem ji tudi kritje polovico stroškov za obrezovanje, v kolikor bi koga najela. Kakopak me je vljudno zavrnila, češ, da to ni potrebno in da bo ciprese urejala sama. Vse lepo in prav - do zdaj. Moja situacija se je v dveh letih korenito spremenila in pridobiti čas za obrezovanje njenih cipres bi bila že prava umetnost, drži pa tudi, da sem za to izgubila vsakršen interes. Seveda takrat, ko imam čas - to priznam - veliko raje poležavam, pišem ali berem knjige, ki so že tako zadnje v vrsti po spisku opravil. Obrazložila sem ji, zakaj se je prvotna ponudba zdaj spremenila in zakaj me njene ciprese pravzaprav ne zanimajo več. Verjetno ni bila zadovoljna z mojim odgovorom, saj mi je nekaj dni zatem po elektronski pošti prekaljeno postregla z informacijo, da zakon tolmači, da sem tudi jaz solastnica cipres. Njenih cipres. Boom! Misli so mi podivjale in prehitevale s svetlobno hitrostjo, da sem jim komaj sledila. Aja, v katerem členu pa to piše? In aja, a kar takole, na takšen način bi se mi naprtile tuje ciprese? Njene ciprese odslej na moji grbi? Pa če nočem tega!?
Čez glavo mi je šinila tudi nadvse vabljiva misel, da bi jih kot solastnica lahko potem mirno izpulila, se pravi, da bi izpulila vsaj polovico cipres in stvar bi bila rešena. V svoji glavi sem kar videla sliko, kako z rdečim trakom okoli glave in napravljena kot Tarzan divje pulim tiste njene ciprese in jih z zadovoljstvom mečem na njeno dvorišče. In za vsakič, ko izpulim cipreso, zatulim in se veselo tolčem po prsih.
Toda teh bizarnih misli ji nisem izrazila; vse kar bi ji odpisala v tistem trenutku, ko me je pograbila sveta jeza, ne bi bilo primerno in kaj hitro bi se znašla v vročem sosedskem sporu. No, tega veselja pa ji res nisem hotela narediti. Zadevo sem morala prespati.
Več dni sem premišljevala o njenih bedastih cipresah in se spraševala, zakaj so me njene besede pravzaprav tako iztirile. Seveda je bilo temu primerno tudi to, da sem se počutila stisnjeno v kot. Ljudje se zakona najpogosteje poslužujejo takrat, ko hočejo na vsak način doseči svoje, pa mislijo, da bodo z omembo zakona koga ustrahovali. Seveda, to mi je smrdelo po komunikaciji, ki je obarvana predvsem negativno - smrdela je po manipuliranju. Počutila sem se tako, da če ne bom ugodila njenim zahtevam, me bo pa tožila! Nekaj takega! Vendar je bil ta pripetljaj za nekaj tudi koristen. Namreč, veliko sem razmišljala o tem, kako ljudje med seboj komuniciramo, kako komuniciram z njimi jaz in predvsem sem bila pozorna na komunikacijo, ki se je odvijala v domačem in službenem okolju. V vlogi izkustvenega strokovnjaka (beri laičnega) sem ugotovila, da običajna komunikacija med ljudmi vsebuje vsaj 40% manipulativnih besednih oblik, ki jih izrečemo vede ali nevede.
Sama se na poklicnem področju najpogosteje srečujem s temi stavki, ki mi kvarijo razpoloženje:
- pomagali smo vam, zdaj pa še vi pomagajte nam, to ste nam dolžni (vzbujanje občutka krivde, povečevanje pritiska);
- niste sposobni razumeti, kako to gre pri nas (vzbujanje občutka neumnosti in neinteligentnosti);
- nič nimam proti temu, če najprej opravite storitev za drugega partnerja, čeprav bi bilo zelo lepo, da bi prednost kdaj dobile tudi naše storitve, ampak ker sem danes dobre volje, naj vam bo (povečevanje pritiska in sporočanje, da nimamo pojma kakšne naj bi bile prioritete pri razdeljevanju nalog);
- ne govorite mi o tem, ker vaše govorjenje nima ne repa in ne glave
(vzbujanje občutka poteptanosti in izpostavljenosti);
- a tako čutite glede teh stvari? Povem vam, da se pošteno motite! (razvrednotenje čustev, zanikanje pravice do izražanja lastnih čustev).
Takih stavkov bi lahko naštevala še in še, saj jim kar ni konca.
In po čem prepoznamo, da nekdo z nami manipulira? To prepoznamo po naših notranjih odzivih na besede manipulatorja in po tem, kako se v resnici počutimo. Manipulatorja kakovostna komunikacija z veliko vprašanj ne zanima. Vse, kar se jim zdi pomembno, je to, da morajo imeti definitivno prav. Prav tako jih ne zanimajo ljudje, služijo jim zgolj kot sredstvo za doseganje njihovih ciljev, saj s tem pridobivajo moč in nadzor. Na prste lahko preštejem ljudi, ki znajo odlično komunicirati in uporabljati čiste sestavine komunikacije, ob katerih se počutiš motivirano, navdihnjeno, skratka počutiš se izjemno dobro!
Kadar se počutimo čustveno utrujeni, zmedeni in ne moremo ugotoviti zakaj, imamo najbrž opravka z manipulatorji. Prepoznavanje manipulativnih besednih oblik ali ločevanje zrnja od plev je garaško delo, še posebej, če smo odraščali v spremstvu vsega tega, saj procesi manipulacije v tem primeru potekajo na nezavedni ravni. Kot otroci smo lahko razvili različne strategije preživetja, posebno v primerih, ko se starši do nas niso vedli dosledno ali ljubeče, mi pa smo bili od njih odvisni čustveno in fizično. Žrtve manipulatorjev so običajno empatične in sočutne osebe, ki jim ni omogočeno, da bi prišle do neke razumske odločitve, saj ta razumska odločitev nikakor ne bi bila v prid manipulatorju, ki dejstva prekriva, se izogiba določenim situacijam, podkupuje, se pritožuje, laže ali pa izsiljuje z molkom. Dobra stvar pri vsem tem pa je, da manipulacija vedno spodleti! Z njo manipulatorji ne dosežejo, kar si želijo, saj tudi drugim ljudem ne omogočijo, da dosežejo, kar si želijo sami, preprosto iz razloga, ker manipulativno vedenje ne temelji na resnici, poštenosti, vedoželjnosti in ne ustvarja okolja, ki bi ljudem omogočilo najti skupne osnove in skupna prepričanja.
Manipulatorje zlahka spregledamo, če ne takoj, pa malo kasneje, ko z njimi preživimo več časa ali imamo z njimi stike. Zato je tale nasvet kar na mestu: izognite se jim v velikem loku, saj niso vredni naše pozornosti!
Nasprotje manipulaciji pa je učinkovito prepričevanje in to je v resnici trajno. Subtilne razlike in posledice so tiste, ki manipulacijo in učinkovito prepričevanje popolnoma ločujejo. Ločnica med enim in drugim je v namenu, toda o tem več naslednjič.
Aja, sosedi sem na njeno tolmačenje zakona naposled vendarle na kratko odpisala, da če sem solastnica njenih cipres, kaj torej pričakuje od mene kot solastnice, da naredim s cipresami? Odgovora do sedaj še nisem prejela in upam, da ga tudi ne bom. Še naprej uživam v sosedskem miru ali v zatišju pred nevihto :-)).
DODAJ KOMENTAR:
blog-sentplavz@izzivi-neznanega.com
RSS Feed